Galerija Media Nox, ki je locirana na prelepem Židovskem trgu v centru Maribora, je namenjena organizaciji likovnih razstav in projektom mladih avtorjev. Vizija Galerije Media Nox je spodbujanje razvoja mladih, šele uveljavljajočih se nadarjenih umetnikov, katerim na strežaj odpira svoja vrata ter jim nudi strokovno ter tehnično pomoč pri izvedbi vizualnih projektov. Odprta je do drugačnih, nekonvencionalnih in inovativnih idej na vseh področjih likovnega ustvarjanja.
Konec leta 2020 bo praznovala že 30. obletnico delovanja. Njena programska in prostorska predhodnica je bila Galerija 88. Imena Media Nox, kar v latinskem jeziku pomeni polnoč, se je domislila Nadja Čobal, ki je bila prvotna snovalka nove programske zasnove Galerije Media Nox. Na Orožnovi ulici, kjer je imela galerija svoje prostore, so razstave odpirali ob polnoči, saj je bilo takrat v klubu največ obiskovalcev. V prvem letu delovanja so pripravili vrsto razstav študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, predvsem podiplomskih študentov, torej generacije, ki ke v prihodnje kreirala slovensko likovno sceno (S. Grajfoner, D. Golija idr.). Prvotna želja pobudnice je bila predstavitev čim večjega števila nadarjenih mladih umetnikov iz različnih okolij in recipročno predstaviti mlade mariborske umetnike. Leta 1996 se je morala galerija skupaj z Mladinskim kulturnim centrom Maribor izseliti iz Orožnove ulice, zato je do leta 2000 obstajala kot internetna galerija. Takrat pa sta trud takratne direktorice MKC Maribor Dragice Marinič in posluh Mestne občine Maribor prinesla rezultate v obliki novega galerijskega prostora na Židovskem trgu, kjer od novembra 2000 Galerija Media Nox tudi domuje. Prva razstava s katero so odprli tudi nove prostore je bila razstava Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Galerija je tudi na novi lokaciji sledila svojim prvotnim smernicam ter predstavljala kvalitetne domače in tuje mlade umetnike. Vsebinsko se je usmerila tudi k intermedijskim razstavam, digitalnim projektom, performansom. S svežimi idejami umetnikov z vseh koncev sveta tako Galerija Media Nox dosega raven perspektivne ter odprte evropske in svetovno usmerjene galerije.
Direktorica MKC Maribor Marja Guček
Marja Guček je direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor, kamor sodi galerija Media Nox. Na MKC Maribor že od leta 2012 opravlja delo Specialistke za mladinsko delo, je mentorica mnogim prostovoljkam in prostovoljcem ter vodi številne izmed rednih programov ter odmevnih projektov na področju mladine.
Svoj mandat je pričela februarja 2020 in od takrat naprej energijo vlaga tudi v razvoj galerijske kulture ter racvetu galerije Media Nox na najlepsem trgu v mestu.
Vodja galerije Sonja Gregorn
Sonja Gregorn je končala univerzitetni program smer marketing na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Od leta 1996 deluje v Mladinskem kulturnem centru Maribor kot koordinatorka in organizatorka kulturnih projektov. Od leta 2006 je vodja Galerije Media Nox. V tem času je sodelovala s številnimi kustosi/kuratorji, kot so Mario Berdič, Miroslav Cukovic, Nina Jeza, Petra Čeh in drugimi ter nešteto umetniki, ki so skozi leta na nepozaben način obeležili razstavni prostor Galerije Media Nox, razstavišča hostla Pekarna ter spletne galerije Web Nox.
Kuratorka 3D e-galerije Web Nox REBEKA TAŠIČ
Rebeka Tašič (1997) je diplomirana anglistka in umetnostna zgodovinarka, ki trenutno zaključuje magistrski študij na UniverzI v Mariboru. Z Galerija Media Nox sodeluje že več let. V preteklosti je sodelovala tudi s Fotogalerija Stolp, med drugim pri pripravah Festivala fotografije v letih 2023 in 2024. Trenutno deluje kot kuratorka spletne galerije Web Nox, ki deluje v okviru MKC Maribor.
Krajša predstavitev kuratorke:
Galerijo Media Nox razumem kot prostor priložnosti – tako za mlade umetnike kot tudi za mlade kuratorje. Umetnikom omogoča kakovostno in profesionalno predstavitev njihovega dela, kuratorjem pa skozi različne oblike sodelovanja kot je program Mladi kustos ponuja dragoceno prvo izkušnjo v kuratorski praksi. Svojo prvo kuratorsko izkušnjo sem pridobila prav v okviru tega programa. Čeprav je moje sodelovanje potekalo v času epidemije covida-19, je galerijska ekipa razstavo uspešno prilagodila spletnemu okolju. Ta izkušnja mi je poleg praktičnega znanja ponudila tudi širši vpogled v sodobne razstavne prakse in pomen prilagodljivosti v kulturnem prostoru.
Skozi kuratorsko delo sem oblikovala svoj način razmišljanja o razstavnih konceptih, umetniškem dialogu in odnosu do občinstva. V povezavi s tem, dogajanje v galeriji ter širše v Židovski četrti in mestu Maribor odraža aktivno kulturno okolje, ki si prizadeva za večjo prepoznavnost mesta kot prostora raznolike in sodobne umetniške produkcije. Razstave, s katerimi sem se srečevala, so obsegale širok spekter umetniških praks – od ilustracije, slikarstva in kiparstva do fotografije – ter ponujale prostor za refleksijo in dialog.
Sama, umetnost razumem kot odprt prostor izmenjave, v katerem se prepletajo osebne izpovedi, družbeni konteksti in individualne interpretacije. Sodelovanje z umetniki mi je omogočilo vpogled v njihove ustvarjalne procese ter me utrdilo v prepričanju, da umetnost ni le predstavitev dela, temveč vzpostavljanje odnosa – med umetnikom, kuratorjem in gledalcem. Njihova izpovednost in nadaljnja pripovednost lahko unikatna znanja in sporočila ponudi dalje vsem, ki so pripravljeni prisluhniti ter stopiti v (še) neznano.
Email: sonja.gregorn@mkc.si
Tel.: 041 849 371 ; Tel.: 02/ 250 93 43
Vstopnine ni. Vabljeni!
Galerija Media Nox
Židovska ulica 12
2000 Maribor
HIŠNI RED V POSLOVNEM PROSTORU »GALERIJE MEDIA NOX«
1. Splošne določbe
1. člen
Lastnik prostora je Mestna občina Maribor, s prostorom upravlja Mladinski kulturni center Maribor. Skrbnica prostora s strani Mladinskega kulturnega centra je: Sonja Gregorn, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov.
S tem hišnim redom se opredeli nemotena uporaba prostora, red, varnost in čistoča v prostoru Galerije Media Nox, na naslovu Židovska ulica 12, Maribor (v nadaljevanju: prostor) ter določene pravice in obveznosti uporabnikov prostora.
2. člen
Uporabniki prostora so tisti, ki jim je omogočeno koriščenje prostorskih, materialnih (npr. stoli, mize …) in tehničnih (npr. računalniki, projektor …) kapacitet prostora, ne glede na obliko sodelovanja (npr. zaposleni javnega zavoda, zunanji izvajalci …).
Zasedenost prostora, materialnih in tehničnih kapacitet prostora koordinira skrbnica prostora. V kolikor je potreba, je v prostoru, na vsem uporabnikom vidnem mestu, »urnik zasedenosti prostora« oz. »urnik zasedenosti materialnih in/ali tehničnih materialov«, ki so se ga dolžni držati vsi uporabniki prostora.
Ne glede nato, ali je urnik zasedenosti prostora, materialnih in tehničnih javno objavljen v prostoru, je skrbnica prostora dolžna voditi interni urnik zasedenosti prostora in koriščenja materialnih in/ali tehničnih stvari. V kolikor je potreba se urnik zasedenosti prostora in tehničnih kapacitet objavi tudi na spletni strani galerije.
Zunanji izvajalci lahko prostor za izvajanje lastnih aktivnosti izvajajo le ob predhodnem podpisanem dogovoru o uporabi prostora.
3. člen
Uporabniki so dolžni uporabljati prostore, materialne in tehnične kapacitete prostora tako, da jih ne poškodujejo in da ne ovirajo drugih uporabnikov. Materialne in tehnične kapacitete prostora je prepovedano odnašati iz prostora brez predhodnega soglasja skrbnice prostora in podpisanega reverza.
Uporabnik mora z opremo ravnati kot dober gospodar.
V primeru malomarnega ravnanja s prostorom ter z materialnimi in tehničnimi kapacitetami prostora s strani uporabnika oz. udeležencev aktivnosti uporabnika, ki povzročijo škodo, je uporabnik dolžan poravnati strošek popravila oz. nakupa nove opreme.
Skrbnica prostora je pooblaščena za izvajanje in upoštevanja hišnega reda. V primeru neupoštevanja hišnega reda se proti kršitelju izvajajo naslednji ukrepi:
- začasna ali trajna prepoved uporabe prostora,
- odstranitev iz prostora,
- zahteva za povračilo povzročene škode,
- pokliče se policijo.
Poleg skrbnice prostora so za preverjanje izvajanja hišnega reda pooblaščeni tudi predstavniki lastnika prostora (Mestna občina Maribor), odgovorna oseba javnega zavoda ter pooblaščena varnostna služba.
Znesek škode ugotovi javni zavod v okviru dejanskih stroškov za odpravo škode.
Uporabniki puščajo svoje osebne predmete v prostoru na lastno odgovornost in Mladinski kulturni center Maribor za njih ni odgovoren.
4. člen
Uporabniki so dolžni o ugotovljenih okvarah ali pomanjkljivostih nemudoma obvestiti skrbnico prostora.
2. Urejenost, čistoča, red in mir
5. člen
Urejenost pomeni, da:
- je okolica (prostor pod arkadami) pospravljena,
- sta pozimi odstranjena sneg in led,
- so stene vzdrževane,
- so elektro-naprave v skladu z veljavnimi normativi,
- je stranišče vzdrževano in redno čiščeno.
Čistoča pomeni, da so skupni deli, okolica prostora očiščeni in okolica zbirnega mesta za odpadke čista. Skrbnica prostora je dolžna zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov.
Red pomeni, da uporabniki upoštevajo hišni red in se po njem ravnajo.
Mir pomeni, da uporabniki zagotavljajo tako rabo prostora, da ne motijo drugih uporabnikov ter da v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ne presegajo mejnih vrednosti hrupa.
Uporaba naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv, žag ter izvajanja drugih hrupnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, je dovoljena med ponedeljkom in soboto, med 8:00 – 19:00. Uporaba omenjenih naprav in izvajanje opravil sta prepovedana tudi na praznike, če je dela prost dan.
6. člen
Za vzdrževanje urejenosti in čistoče so dolžni skrbeti uporabniki in skrbnica prostora. Skrbnica prostora organizira redna čiščenja, ki jih izvede ali zaposlena čistilka javnega zavoda ali zunanja pomoč. Pogostost rednih čiščenj je odvisnih od višine finančnih sredstev v posameznem letu za funkcionalna sredstva prostora.
Uporabniki prostora so odgovorni, da prostor po končani uporabi vrnejo v stanju, kot so ga prejeli (mize, stoli se pospravijo v začetno stanje, material se pospravi, odpadki se dajo v smeti, tehnična sredstva se izklopijo, prostor se pomete pomete v kolikor je dejavnost povzročila smetenje, pomije in pospravi se posoda, ki se je uporabila…).
V okolici prostora se cigaretni ogorki ne mečejo na tla.
7. člen
Domače živali v prostorih niso dovoljene.
8. člen
Za zagotovitev urejenosti, reda, miru in čistoče ni dovoljeno:
- spreminjati zunanjega izgleda stavbe, vrtati v fasado brez soglasja Mladinskega kulturnega centra Maribor, lastnika prostora in pristojnih organov,
- izvajati prezidave ali spremembe instalacij v prostoru brez soglasja Mladinskega kulturnega centra Maribor ter lastnika prostora,
- v prostoru opravljati dejavnosti, ki povzročajo smrad,
- povzročati prekomeren hrup, kričanje ali glasbo v prostoru ali okoli prostora,
- samovoljno zapirati skupne prostore ali kako drugače ovirati dostop do njih,
- postavljati antene ali druge radiovezne naprave,
- postavljati na okenske police nezavarovane predmete, ki dopuščajo iztok vode ob deževju ali zalivanju ali druge premične stvari, ki lahko ob padcu poškodujejo mimoidoče,
- prekomerno trošiti električno energijo ali vodo v skupnih prostorih ter priključevati dodatne porabnike električne energije na števce skupne porabe,
- shranjevati kolesa in otroške vozičke na mestih, ki za to niso določena,
- pisati po zidovih ali jih kako drugače poškodovati,
- metati odpadke v odtoke,
- v prostoru hraniti ali uporabljati vnetljive tekočine ter snovi, ki so strupene ali drugače nevarne.
Vinjenim osebam je v prostoru zadrževanje prepovedano.
Kajenje je v prostoru strogo prepovedano. V kolikor se zaradi kajenja sproži požarni alarm se stroški intervencije zaračunajo povzročitelju. Povzročitelj prav tako krije morebitno dodatno čiščenje ter ukrepe, ki bi bili potrebni zaradi sproženega požarnega alarma.
9. člen
V primeru požarnega alarma je potrebno nemudoma zapustiti prostor po načrtu izobešenem v prostoru. Požarni red in oznaka izhoda so jasno označene in izobešene v prostoru.
Vsi uporabniki prostora so se dolžni informirati o lokacijah gasilnih aparatov.
10. člen
Prostor je odprt po delovnem času galerije, oz. drugače zaradi postavljanja in podiranja razstav, otvoritev razstav ali drugih aktivnosti. V kolikor se delovani čas spremeni, se to objavi na spletni strani galerije in/ali družbenih omrežjih galerije ter na vhodnih vratih galerije.
Vhodna vrata morajo biti izven delovnega časa stalno zaklenjena, prostor pa z vklopljenim alarmom. V kolikor je zaradi potreb dela potrebna daljša odprtost prostora je skrbnico prostora dolžna o tem obvestiti varnostno službo.
Seznam imetnikov ključa in gesel za dostop do prostora se vodi na sedežu javnega zavoda, pri organizatorki programa. Ključ in gesel za dostop v prostor je prepovedano dati tretjim osebam.
3. Ravnanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojni
11. člen
Uporabniki prostora se morajo o naravnih in drugih nesrečah in v vojni ravnati po navodilih pristojnih organov.
4. Prehodne in končne določbe
12. člen
Za kršitve hišnega reda se uporabljajo sankcije predvidene s Stvarnopravnim zakonikom in drugimi veljavnimi predpisi in akti.
Hišni red je javno objavljen na spletni strani galerije ter na vidnem mestu v prostoru.
Vsi uporabniki prostora so dolžni ravnati v skladu s hišnim redom.