NUŠA KOŠAR: INFLACIJA ČASA
OTVORITEV: četrtek, 14. 9. 2017, ob 19. uri
Za glasbo bo tokrat skrbel Pocket Edition trio, jazz skupina slovenskih študentov glasbe v Grazu!
Kurira: Petra Čeh
O RAZSTAVI
Pričujoča razstava Nuše Košar nastaja iz polemiziranja in tehtanja vloge spomenikov v našem širše lokalnem (regijskem) območju.
Spomeniki s svojo statičnostjo in nepremičnostjo simbolno nakazujejo minule čase, ki pa so se sicer zaradi nečesa ustalili v našem kolektivnem spominu. In v literaturi ter učbenikih. Tako smo se nekaterih imen naučili v šolskih klopeh, njihova kamnita ali bronasta prisotnost pa ostaja kljub temu prezrta. Čemu služijo spomeniki?
Fotografije gledalca sprašujejo, kaj s spomeniki v današnjem času in kako naj stare ideologije, preživete in tiste polemizirane, upravičeno bivajo na naših javnih površinah. Avtorica spomenike dopolnjuje z rekviziti. Z njimi ne zapolnjuje nekakšne vrzeli pač pa jih opremi z družbenokritičnimi komentarji:
»Kar ne sodi skupaj sem postavila v sozvočje. Osebe, ki so se borile za določene cilje, stojijo sedaj tem ciljem naproti, tudi zato, ker je danes situacija drugačna. Pokazati želim današnje stanje in dejstva, ki so se skozi čas spremenila. Kasneje sem temu dodala idejo, da postanejo ti spomeniki še bolj sodobni ali približani nam – tukaj, zdaj inletos.«
Nekateri izmed njih predstavljajo globalne probleme (Prežihov Voranc), potrošništvo (Alma Karlin), drugi so bolj državotvorno obarvani (Spomenik knezu Koclju) ali vodijo razmišljanje v smeri prihodnosti (Slepa deklica s Ptujske gore).
Mestoma se zdi, da gre za združevanje dveh popolnoma različnih svetov, kjer sta preteklost in sedanjost v popolnem protislovju. Razstava ponuja razmislek o družbi našega časa, o vrednotah, predvsem pa o odnosu do preteklega.
Delo Nuše Košar je v procesu nastajanja postalo performativno dejanje. Na fotografijah namreč ni ničesar dodajala s pomočjo digitalnih orodij, temveč je vse rekvizite postavljala praktično sama, jih stabilizirala in naredila fotografijo. Kljub temu, da je delala razmeroma v poznih večernih ali nočnih urah, se ji je ob delu pridružilo veliko mimoidočih, ki jih je zanimalo kaj počne, ob tem pa so ji povedali še kakšen svoj spomin ali anekdoto o spomeniku. Izbor lokacij je naredila premišljeno; največ spomenikov je posnetih v Mariboru, sledita Ptuj in Celje.
Razstava je del tudi del programa Festivala fotografije Maribor, ki se uradno odpre 23. 9. 2017.