26. Mednarodni festival računalniške umetnosti
MFRU predstavlja letošnje študentske nagrajence_ke za intermedijsko umetnost
Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki bo letos potekal od 23. do 29. oktobra z glavnim prizoriščem v nekdanji Modni hiši na Partizanski cesti, je ob letošnji 26. izvedbi tradicionalne študentske štipendije preoblikoval v študentske nagrade za intermedijsko umetnost. Na poziv zanje je do julija prispelo 9 prijav s treh fakultet: Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO); ter 1 samostojna prijava.
Komisija, ki so jo sestavljali Ida Hiršenfelder, Igor Štromajer, Miha Horvat, Tjaša Pogačar in Živa Brglez, je zbrala tri nagrajenke_ce, vse tri študentke_e ALUO: Pavleta Banovića z delom Razlika med tem, kar je, in tem, kar trdi, da je, Mateja Mihevca z delom Latent space walk in Edino Muftić z delom Botanika. Vsa nagrajena dela in izbor del preostalih prijaviteljev_ic bo na ogled v Galeriji Media Nox od 13. oktobra do 29. oktobra, na podelitvi nagrad 24. oktobra ob 19. uri na istem prizorišču pa bomo razglasili tudi glavno nagrajenko_ca izmed navedene trojice.
Obrazložitve komisije:
Pavle Banović je navdušil s svojim asketskim, izčiščenim pristopom, znotraj katerega transformacije oblik in pomenov nakazujejo zanimiva presečišča med legalnim, moralnim in (ne)nadzorom nad kroženjem informacij. Obenem njegov projekt Razlika med tem, kar je, in tem, kar trdi, da je omogoča konceptualne in izvedbene nadgradnje in odvode ter različne oblike realizacij, načinov distribucije, produkcije in participativnosti.
Matej Mihevc je komisijo prepričal z izjemno konceptualno dodelanim in izvedbeno premišljenim predlogom Latent space walk (working title/delovni naslov). Njegov pristop do tehnologije računalniškega/strojnega vida je raziskovalno-kritičen, konsistenten in radikalen. Kot metodo uporablja izrazitost vizualnih dražljajev, odprtost projekta v različnih elementih dela pa kaže na živost ideje. Delo priča, da gre za študenta z resnim in sistematičnim pristopom k umetniški produkciji, ki je na področju intermedijske umetnosti izredno pomemben.
Edina Muftić je prijavila zelo ambiciozen in aktualen projekt Botanika, ki kapacitete računalniških tehnologij uporablja za odpiranje ekoloških vprašanj v kontekstu antropogenih klimatskih sprememb ter s tem sugerira inovativno in kritično rabo sodobnega medija. Poleg ekološke ima tudi zelo močno emocionalno komponento, kar je izjemno zanimiv moment umetniškega dela.
Več o letošnjem programu festivala kmalu na:
https://www.mfru.org/
https://www.facebook.com/mfru.ifca
https://twitter.com/MfruFestival
Špela Fridau se predstavi v Web Nox galeriji!
abimo k ogledu izredno zanimivih novih kolažev mlade umetnice Špele Fridau v spletni galeriji Web Nox!
Kadarkoli ko se vam zahoče umetnosti iz domačega naslonjača :)
Izbor: Petra Čeh
Read moreFotografije Jošta Franka v Galeriji Media Nox
Vljudno vabljeni na odprtje letošnjega Festivala fotografije Maribor, ki bo v soboto, 12. septembra 2020, ob 19. uri na Židovskem trgu.
V Galeriji Media Nox se bo s svojimi deli predstavil fotograf Jošt Franko.
Vljudno vabljeni tudi na vodstvo pred uradnim odprtjem festivala v soboto, 12. septembra 2020, ob 17. uri, ko vas bo Vasja Nagy-Hofbauer, umetniški vodja festivala, popeljal po razstavah Kati Bruder, AlessandraRuzziera, Dragane Jurišić in Jošta Franka. Zbirno mesto je na Židovskem trgu.
Razstava v Galeriji Media Nox bo na ogled do 7. 10. 2020
Jošt Franko je končal magistrski študij na Goldsmiths University. Razstavlja doma in v mednarodnem prostoru, med drugim v Finnish Musem of Photography (2017), New York Photo Festivalu (2010), Koroški galeriji likovnih umetnosti (2019) in Museum Moderner Kunst Kärnten (2020). Franko je večkratni finalist prestižne nagrade Lange-Taylor (Duke University) in večkratni prejemnik Pulitzerjeve štipendije. Redno objavlja fotoeseje v publikacijah in časopisih, med drugim v revijah in časopisih Time, New Yorker, The Nation, Le Monde Diplomatique, Newsweek, New York Times, La Repubblica in Washington Post.
Upodobljencev telesa na delih Jošta Franka v sklopu več kompozicij pod skupnim naslovom Blut und Boden družbeno in politično determinirana. Ljudje, ki se selijo iz krajev svojega izvora, bežijo pred položajem, v katerem je ogroženo njihova eksistenca. Bežijo pred položajem oropanosti življenja. Zato so iztrgani iz lastne zgodovine a prisotni tu, pred mejo, pred vrati, v neprestanem boju z voljo politike nacionalnih držav in njihovo represijo. Mnogi med njimi ne najdejo doma, nekega novega, starega pa so za vedno izgubili; tudi če se vrnejo na izhodiščni kraj, ta ni več tisti, kot je bil, ko so odšli. Tako so obsojeni na ponavljajoče se, večno migriranje, pri katerem se prihodnost izmika vsaki predstavi, vsakemu načrtu. Svoja življenja preživljajo v begunskih taboriščih, zbirnih centrih, gibljejo se med ograjami in predstavniki represivnih organi. So svojevrstni mednarodni zaporniki, ujeti in brez lastne in individualne družbene identitete. Znotraj njihovega sveta lahko spletajo socialne mreže, med njimi zaživi tudi solidarnost, da drug z drugim nekako prebrodijo vsakdan. Za zunanjo družbo pa ostajajo predvsem del statistike, izpostavljeni kot anonimni posamezniki ali skupine, ki jim mediji in politiki dodelijo atribute po potrebi. V medijih so pogosto objavljene podobe, fotografije sledi, ki jih ti begunci pustijo za seboj ali pa so sami upodobljeni v podrejenem položaju kot pomilovanja vredni. Jošt Franko je skozi leta uspel z nekaterimi stkati osebne vezi, vzpostaviti zaupanje, saj ni le eden od tistih fotoreporterjev, ki pridejo, posnamejo ustrezne kadre in se ne vrnejo več. Za postavitve za galerijski prostor tipičnih dokumentarnih fotografij praktično ni. Sem pa tja se vidi človeška figura, ki priča o neki daljni prisotnosti, medtem ko je v ospredju tesnobno občutje, ki ga tenkočutno preveva angažirana kritika položaja življenja ljudi iz zgodbe.
Pomen fizičnega bivanja, telesa in telesne bližine je nedavno spoznala celotna družba. Z razglasitvijo pandemije COVID-19 sredi letošnjega marca so oblasti uvedle bolj ali manj stroge ukrepe, ki so od ljudi zahtevali dotlej nezamisljive oblike osamitve. Zaprli so se vrtci, šole, univerze, knjižnice, muzeji, trgovine, gostilne, celo parki. Prepovedano je postalo vsako druženje izven lastne gospodinjske skupnosti, ponekod, v Italiji na primer, je veljala splošna prepoved izhoda iz hiše, razen v nujnih primerih. Zapovedano je bilo prekrivanje obraza z masko in priporočeno nadevanje rokavic, še posebno pri srečevanju z drugimi ljudmi. Novice o povečani umrljivosti v nekaterih krajih so pognale strah v kosti do te mere, da je za mnoge postalo varovanje lastnega telesa pred zunanjimi vplivi glavna skrb. Politika in uradna medicina sta v medijih vodili retoriko grožnje zdravju ljudi in obstoju družbe, ki se je na videz ekonomsko ustavila. Glavna tema so postali respiratorji, ki naj bi reševali življenja in so v domišljiji postali nekakšen nadomestek bolnikovih pljuč. Stroj kot dodatek telesu, stroj namesto telesa. Prenos učnih in predvsem delovnih procesov se je v mnogih primerih iz pisarn preselil v domače dnevne sobe in za jedilne mize. Hitrost in učinkovitost človeka je postala še bolj tesno prepletena s tehnologijami sodobnih strojev – računalnikov in telekomunikacijskih mrež. Samodejna programska orodja, algoritmi so nadomestili marsikaterega človeškega delavca, kar postavlja človeka še tesneje v tekmovanje s strojem. Gre sicer za staro tekmo, ki se je zagnala v 19. stoletju z razvojem industrializacije. Enota za delo je bila takrat definirana z razdaljo premika neke mase v nekem času, kar se je najprej apliciralo na stroje, takoj nato pa tudi na človeka. Človekovo telo je tako postalo anonimno, ananimno – brez duše, namenjeno izkoriščevanju in izkoristku, po izrabi pa izvrgljivo. Če so v antiki sužnji veljali za govoreče orodje, industrializacija definira človeka kot živeč stroj, z vrednostjo omejene količine dela, ki ga lahko opravi v enem dnevu. Po moči in hitrosti se človek ne more meriti s strojem, vendar je z določenimi deli v proizvodnem procesu nujen za ustvarjanje dobička. Zato je sistem že zgodaj začel skrbeti za čim daljšo delovno sposobnost. V 19. stoletju se začne tudi pospešen razvoj medicine, medicinskih pripomočkov, prostetike in plastične kirurgije, ki na trgu zadovoljuje potrebe pohabljenih teles z namenom sposobnosti vključitve v delovne procese. Industrijska delovna mesta so bila negotova, kakor so danes negotove prekarne vrste zaposlitev. Johannes Grenzfurthner v svojem članku potegne še eno zanimivo paralelo s sedanjim časom, ko pravi, »da ni slučaj, da se v 19. stoletju pojavi nov literarni žanr: grozljivka. V njem so izničenje telesa, pohabljenje, transgresivne in nasilne orgije, ki se nadaljujejo z razvojem v medijih fotografije in filma. Grozljivka ustvari prostor, kjer pohabljeno telo postane vidno kot točka fascinacije, kot spektakel. V predhodnih diskurzih je bilo takšno telo navadno izločeno ali ignorirano« (Grenzfurthner, 2020, 35). Tudi danes so izredno priljubljene srhljivke in distopične vizije prihodnosti, ki vključujejo hibridna telesa in antropomorfne stroje. Priljubljene pa so tudi distopije, ki prikazujejo asocialnega človeka, ki je podvržen sociopatskemu gospodarju bolestnemu od posedovanja oblasti, ki se večinoma kaže v obvladovanju finančnega kapitala, zelo pogosto pa zgolj z omejevanjem svobode gibanja in svobode misli posameznikov v družbi. Najbrž je dovolj povedno, da je najnovejši izraz za (samodejno) omejevanje telesnega stika postala fraza »družbeno distanciranje«.
Ob zaključku vabljeni na javno vodstvo po razstavi!
Foto: Janez Klenovšek
Ne zamudite! Razstava V času prostora na ogled le še do 4. septembra 2020!
V tem nenavadnem letu je Galerija Media Nox praznovala 30. obletnico delovanja in jo počastila z najobširnejšo skupinsko razstavo doslej. Razstavlja kar 41 umetnic in umetnikov, ki so v preteklih desetletjih sodelovali z nami.
Ob zaključku razstave vas v petek, 4. 9. 2020, ob 17. uri vabimo na vodenje kuratorke razstave Petre Čeh.
Zaradi omejitev druženja v zaprtih prostorih zaradi korona virusa sprejemamo prijave na mail sonja.gregorn@mkc.si do 3. 9. 2020.
Razstavljajo:
Aleksander Brezlan, Nina Bric, Peter Ciuha, Miroslav Ćuković, Matej Čepin, DK, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Aleksandra Saška Gruden, Aleksandra Farazin İpek, Dušan Fišer, Natalija Juhart, Zdravko Jerkovič, Janez Klenovšek, Jiři Kočica, Janja Kosi, Nuša Košar, Damijan Kracina, Goran Mangotić, Martina Marenčič, Tomaž Milač, Marijan Mirt, Samo Pajek, Marko Pak, Alenka Pirman, Vojko Pogačar, Polona Poklukar, Borut Popenko, Urška Rednak, Oto Rimele , Kristina Rutar, Eva Sajovic, Špela Senica, Matej Sitar, Lucija Stramec, Maruša Štibelj in David Almajer, Jože Šubic, Vasko Vidmar, Valerie Wolf Gang, Roman ZeL
Lepo vabljeni, vstop prost! Veselimo se vašega obiska 😊
Delovni čas galerije: Galerija je odprta od torka do petka med 10. in 14. uro in med 15. in 18. uro, ter v soboto med 10. in 13. uro.
Instalacija Aleksandre Saške Gruden "Pridi k meni" na Židovskem trgu
Arhiv umetnice
Aleksandra Saška Gruden v sodelovanju z galerijo DLUM in MKC Maribor med 25. avgustom in 9. septembrom vabi na ogled instalacije “Pridi k meni” na Židovskem trgu.
V delu, ki je sestavljeno iz dveh segmentov avtorica z zvočnim posnetkom reinterpretira stanja, ki jih sporočajo uporabniki spoznavnih portalov. Pri tem preizprašuje zaznavanje in dojemanje tega, kako se v strukturi vzpostavljajo subjekti in objekti. V drugem segmentu projekt zajema Židovski trg, kjer v spremljajočih zapiskih v obliki prostorske instalacije podaja konkretno/osebno razmišljanje o poteku izgradnje odnosa do sebe in do drugega.
(iz zapisa avtorice)
Zvočni del bo predvajan od torka do petka med 16.00 in 17.30 uro.
Družbo pojmujemo kot celoto medčloveških odnosov. Vsakdo se vključuje v različne odnose z drugimi ljudmi, ki so lahko intimni, družinski, superiorni, formalni, neformalni, sovražni, itd. Za vzpostavitev družbenega odnosa sta potrebna družbeni stik ali interakcija in sporazumevanje ali komunikacija.
Danes so družbeni odnosi razširjeni na družabna omrežja ali platforme, ki gradijo in odražajo skupne interese in/ali aktivnosti. Glavna značilnost spletnih družbenih omrežij je nudenje posamezniku možnost vzpostavljanja in ohranjanja stikov z ljudmi, ki jih morda sicer ne bi spoznal. S pomočjo spletnih družbenih omrežij gradimo novo, obsežnejšo mrežo poznanstev in pridobivamo prijatelje. Vsi ti spletno zgrajeni odnosi oz. omrežja zajemajo ogromno število uporabnikov, katerih članstvo ni stabilno, vsakdo lahko prosto vstopi ali izstopi. Na drugi strani pa so družbena omrežja, tako kot številne druge mreže, urejena s pridihom ne-naključnosti. To pa zato, ker si še tako naključne stike, s katerimi se povežemo v večjo mrežo, ne izberemo čisto naključno. Vsak posameznik ima zavestno ali nezavedno v mislih nekatera merila in pričakovanja, ki naj bi jim njegovi (novi) prijateljski stiki zadostili.
Takšna merila odražajo tudi omrežja namenjena navezovanju stikov med nasprotnima spoloma. Platforme kjer se lahko spoznavajo moški in ženske, tkejo prijateljstva ter morebitne tesnejše zveze. Danes so takšne spoznavne platforme razširjene, saj je zaradi hitrega in natrpanega načina življenja družabni del okrnjen ali vsaj porinjen na rob vsakdanjih obveznosti. Pri tem je pomembna pripravljenost za spoznavanje drugih, obenem pa spretnost pri izražanju ter način, ki lahko pritegne ali odbije morebitno simpatijo.
Projekt, ki nosi naslov Pridi k meni ...izhaja iz tovrstnih sporočil, ki jih pošiljajo uporabniki spoznavnih portalov izbrani simpatiji. Osredotoča se na pisana besedila, ki v kratkih stavkih, včasih več pomenskih besedilih, zgoščeno in obenem nazorno, prepričujejo, da so oni najboljši in da iščejo nekoga, ki je zanje popoln.
V delu, ki je sestavljeno iz dveh segmentov avtorica z zvočnim posnetkom reinterpretira stanja, ki jih sporočajo uporabniki spoznavnih portalov. Pri tem preizprašuje zaznavanje in dojemanje tega, kako se v strukturi vzpostavljajo subjekti in objekti. V drugem segmentu projekt zajema Židovski trg kjer v spremljajočih zapiskih v obliki prostorske instalacije podaja konkretno/osebno razmišljanje o poteku izgradnje odnosa do sebe in do drugega.
Projekt tako izhaja iz razmislekov kaj pravzaprav dela nek subjekt predmet želje (pogleda) drugega. Preko ponavljanja in re-prezentacije vzpostavlja začasne parametre smisla in pomena nekega dejanja, besede, umetniškega izraza. S konceptualno zasnovo, ki se razširja v polje literature obenem pa je vizualno sporočilen, preizprašuje relacije med uporabniki javnih spoznavnih platform ter nivoje komunikacije, ki ustvarjajo (naj bi ustvarjali) neke odnose. Kaj je danes sprejemljivo, kje so meje intime, kaj je osebni prostor in ali ta sploh obstaja!? Aleksandra Saška Gruden
Tudi mi smo ODPRTI ZA KULTURO!
Galerija Media Nox se je pridružila kampanji Oprti za kulturo :)
Več info na spletni strani: https://odprti.si/
Za kulturo naprej!
Read moreRazstava 41-tih umetnikov vabi!
Foto: Janez Klenovšek
Lepo vabljeni v Galerijo Media Nox na ogled razstave likovnih del 41- tih umetnikov, ki so nastajale skozi obdobje 30 let.
Vstop prost, vabljeni!
Read moreVabilo na otvoritev razstave V času prostora. Razstava ob 30. obletnici Galerije Media Nox!
Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave V času prostora. Razstava ob 30. obletnici Galerije Media Nox, v soboto, na Poletno muzejsko noč, 20. junija 2020 ob 20. uri, na Židovskem trgu pred Galerijo Media Nox.
Razstavljajo: Aleksander Brezlan, Nina Bric, Peter Ciuha, Miroslav Ćuković, Matej Čepin, DK, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Aleksandra Saška Gruden, Aleksandra Farazin Ipek, Dušan Fišer, Zdravko Jerkovič, Natalija Juhart, Janez Klenovšek, Jiři Kočica, Janja Kosi, Nuša Košar, Damijan Kracina, Goran Mangotić, Martina Marenčič, Tomaž Milač, Marijan Mirt , Samo Pajek, Marko Pak, Alenka Pirman, Vojko Pogačar, Polona Poklukar, Borut Popenko, Urška Rednak, Oto Rimele , Kristina Rutar, Eva Sajovic, Špela Senica, Matej Sitar, Lucija Stramec, Maruša Štibelj in David Almajer, Jože Šubic, Vasko Vidmar, Valerie Wolf Gang, Roman Zel.
Kuratorica: Petra Čeh.
Razstavo bo otvorila podžupanja Mestne občine Maribor, ga. Alenka Iskra.
Za glasbo bo poskrbel AllenDj.
Galerija bo na dan otvoritve odprta do 24. ure.
Razstava bo na ogled do 4. 9. 2020.
Veselimo se druženja v vami!
Read moreKolektiv OUTLINE in GALERIJSKI DAN V MEDIA NOXU
V ponedeljek, 18. maj 2020 na mednarodni muzejsko - galerijski dan bo Galerija Media Nox odprta
med 10. in 13. ter med 15. in 18. uro.
Vabimo k ogledu razstave umetnice Špele Kobal NIČNINIČ.
IZREDNA PRILOŽNOST:
Pred galerijo Media Nox pa bo kolektiv OUTLINE prodajal izdelke iz svoje kolekcije.
Obiskovalci bodo imeli priložnost spoznali nekaj sodelujočih avtorjev in izvedeti vse, kar jih zanima - od izdelave ilustracij do postopka tiskanja, ob tem pa bodo lahko tudi kupili izdelke.
Vabljeni na Židovski trg v Mariboru!
Read moreKolektiv "OUTLINE" - nova razstava spletne galerije WEB NOX!
PREMIERNO PREDSTAVLJAMO novo razstavo na naši spletni galeriji WebNox - kolektiv “OUTLINE”
RAZSTAVA: http://www.medianox.org/web-nox#/outline
OUTLINE je kolektiv, ki združuje mlajše umetnice in umetnike z različnih koncev Slovenije in tujine. Ustanovila sta jo Monika in Anže, ki sta v 2019 naredila prvo OUTLINE kolekcijo majic, platnenih vrečk in drugih dodatkov z ilustracijami sodelujočih umetnikov. Vsi izdelki so ročno odtisnjeni in zato še toliko bolj posebni.
Njihove izdelke lahko naročite v spletni trgovini Etsy, če pa obiščete najprej e-razstavo, dobite poseben kupon za 20% POPUST na vse izdelke, zato klik, klik na: http://www.medianox.org/web-nox#/outline
Tokrat predstavljamo 15 ilustratorjev, ki jih lahko spoznate tudi na videu, posnetem posebej za dotično spletno razstavo, sicer pa o več o njih izveste tudi na spletni razstavi, kjer se vsak od njih predstavlja z eno ilustracijo:
Ana Viči, Anita Kos, Dora Kaštrun, Tina Konec, Janja Kosi, Janja Smrekar, Jasmina Nedanovski, Lara Ješe, Luca Vergerio, Monika Slemc, Peter Ferlan, Rebecca Reja, Staš Kleindienst, Tibor Rep, Veronika Burger.
Read moreDOBRA NOVICA - GALERIJA MEDIA NOX PONOVNO ODPIRA SVOJA VRATA!
Dragi prijatelji Galerije Media Nox,
obveščamo vas, da galerija ponovno odpira svoja vrata v torek, 5. maja 2020, po običajnem delovniku.
Trenutno je na ogled razstava mlade umetnice Špele Kobal z naslovom Ničninič.
Obiskovalce prosimo:
- da so ob obisku pozorni na higieno rok in kašlja ter si ob vhodu razkužijo roke;
- da v vseh prostorih obvezno uporabljajo lastne zaščitne maske;
- do upoštevajo predpisano medsebojno razdaljo (najmanj 2 m);
- da upoštevajo, da je vstop v razstavne prostore možen le za posameznike ter družine in manjše skupine do 5 oseb.
Veselimo se ponovnega srečanja z vami v družbi umetnosti :)
Razstava ob 30. obletnici Galerije Media Nox - junij 2020
Spoštovani obiskovalci in prijatelji Galerije Media Nox!
Letos praznuje naša galerija svojo 30. obletnico obstoja, zato pripravljamo s hišno kuratorico Petro Čeh, veliko, jubilejno razstavo, katere svečana otvoritev je predvidena 20. junija 2020.
Povabili smo 40 izrednih umetnikov, ki so se v galeriji predstavili skozi vsa leta in se bodo sedaj ponovno na veliki skupinski razstavi.
Ob razstavi bo izšel tudi obsežen katalog.
Razstava bo na ogled skozi vso poletje, tako da bo dovolj časa za njen obisk.
V upanju, da se bodo razmere kmalu umirile in da bomo lahko ponovno že pomladi na široko odprli galerijska vrata, vas prijazno pozdravljamo :-)
ekipa Galerije Media Nox
Read moreNova Web nox razstava mladega umetnika Gorana Mangotića
Ste si že ogledali našo novo Web nox razstavo ?
Predstavljamo mladega mariborskega umetnika Gorana Mangotića, ki se s to razstavo publiki predstavlja povsem prvič!
Njegova risarska tehnika pointilizma deluje hipnotično, zato k razstavi dodajamo tudi video nastajanja del.
Vabljeni k ogledu na www.medianox.org/web-nox!
Read moreGalerija Media Nox zaradi epidemije zaprta!
Foto: Janez Klenovšek
Spoštovani prijatelji galerije Media Nox!
Obveščamo vas, da je galerija Media Nox zaradi epidemije zaprta.
Prav tako, do preklica, ne deluje Spletna trgovina galerije Media Nox.
Takoj, ko bodo razmere dopuščale, bomo ponovno na široko odprli vrata :)
V tem času vas vabimo k ogledu spletnih razstav v okviru Web Nox galerije: http://www.medianox.org/web-nox
Čuvajte se in ostanite zdravi!
Ekipa galerije Media Nox
Razstava Špele Kobal v Media Noxu
Špela Kobal: NIČ 0.1 2020 akril in oglje na platnu 93 x 100 cm
Galerija Media Nox in MKC Maribor vabimo na otvoritev in ogled razstave slikarskih del z naslovom NIČNINIČ mariborske umetnice Špele Kobal. Slavnostna otvoritev se bo odvila v sredo, 11. 3., ob 18. uri v Galeriji Media Nox (Židovska ulica 12).
Avtorica sodi v generacijo mlajših mariborskih umetnikov. S slikarskimi deli je na kulturni sceni prisotna krajši čas, sicer je bolj poznana kot priznana mariborska tetoverka, pod imenom Tetovarna. Je ena najmlajših članic društva DLUM.
Razstavo sestavljajo slike velikega formata. Tehnika je kombinacija akrilnih barv ter risbe z ogljem. Serija je začela nastajati v Rusiji, kjer je avtorica bivala en mesec, a delo nadaljuje tudi po vrnitvi domov.
Se vidimo v sredo v Media Noxu :)
OBVESTILO UDELEŽENCEM_KAM IN OBISKOVALCEM_KAM DOGODKOV, KI JIH ORGANIZIRA MKC MARIBOR
Programi in aktivnosti MKC Maribor se kljub potrjenim primerom obolenja z virusom COVID-19 v Sloveniji za sedaj nemoteno nadaljujejo. Obiskovalce_ke in udeležence_ke naprošamo, da vestno skrbijo za lastno zdravje ter upoštevajo navodila in smernice Nacionalnega inštitut za javno zdravje - NIJZ glede skrbi za higieno, preprečevanja širjenja virusa in ravnanja v primera suma na okužbo.
Želimo si, da so aktivnosti pod okriljem zavoda še naprej prostor varnega, spoštljivega in vključujočega druženja ter ustvarjanja.
V kolikor načrtujete obisk aktivnosti, ki jih organizira MKC Maribor in ste v preteklih dveh tednih potovali v državah, kjer je bila zaznana večja stopnja okuženih z virusom COVID-19 (ali prihajali tako ali drugače v stik z morebitnimi okuženimi) vas naprošamo, da se aktivnosti udeležite le, če pri sebi niste zaznali_e simptomov kot so vročina nad 38 C, kašelj, težko dihanje. V tem primeru vam svetujemo, da pokličete osebnega zdravnika_co, ki vam bo dal_a nadaljnja navodila.
Razstava Jerneja Žumra v Media Noxu
Jernej Žumer, Mona Visa, akvarel, 2019
V ponedeljek, 24. 2., ob 19. uri v Galeriji Media Nox
odpiramo novo razstavo
*dobesedno
avtorja Jerneja Žumra
Ilustracija Mona Visa predstavlja aktualno družbeno problematiko, in sicer odnos med potrošništvom in umetnostjo, naložbene in kapitalske interese na eni strani in na drugi reduciranje visoke umetnosti na zgolj kapitalsko (trofejno) vrednost. Avtor kritično posreduje misel, da je dostop do umetnosti (vstop v muzeje in galerije) prav tako večinoma mogoč le z denarjem oziroma sodobno plastično relikvijo – kreditno kartico. Takšen piedestal, kot ga je včasih imela umetnost, ima danes samo še denar.
V delih Jerneja Žumra vidimo odsev realnih družbenih situacij, ki mestoma postanejo karikirane, njihova včasih šokantna neposrednost pa izpove bistvo. Gre za izjemno zanimivo povezavo med domišljijo, talentom, uvidom, naracijo ter intelektom.
JERNEJ ŽUMER (1982, Rogaška Slatina) je leta 2008 je diplomiral na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru pod mentorstvom prof. Anke Krašna. Od 2017 ima status samostojnega kulturnega delavca na področju ilustracije ter grafičnega oblikovanja. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.
Razstava bo na ogled med 24. 2. in 9. 3. 2020.
Vstop prost!www.medianox.org
Dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku v galeriji Media Nox
Bojan Golija, Grafika iz cikla Stari Maribor, 1959, barvni lesorez, 11 x 13,5 cm / 13 x 15 cm, družinski arhiv.
Vljudno vabljeni na javno vodenje po razstavi Razgledi Maribora. Odmik od ustaljene vedute,
na Prešernov dan, 8. februarja, ob 12. uri v Galeriji Media Nox.
Izbrana dela na razstavi prikazujejo fragmentarne poglede na mesto od konca petdesetih let 20. stoletja pa vse do danes. Skupaj tvorijo nekakšen celosten, a subjektiven pogled umetnikov na Maribor, ki se v času prostorsko spreminja in razvija.
Predstavljeni avtorji: Bojan Golija, Janko Andrej Jelnikar, Peter Lešnik, Dragiša Modrinjak, Nataša Prosenc Stearns in Oto Rimele.
VODITA KUSTOSA: Maša Novak in Jure Donša
Razstavo so v sklopu predmetov Praktično usposabljanje in v okviru projekta Mladi kustos Galerije Media Nox pripravili študentje 3. letnika prve stopnje Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Mentorji: asist. dr. Gorazd Bence, Petra Čeh, prof. umet. zgod.,
doc. dr. Mateja Kos Zabel, izr. prof. dr. Polona Vidmar.
Izbor medijskih odzivov o razstavi in projektu Mladi kustos
Foto: Janez Klenovšek
Objavljamo nekaj medijskih odzivov :)
RTVSLO, Oddaja o kulturi, 15. 1. 2020:
MB24: https://maribor24.si/lokalno/podobe-maribora-malo-drugace
Petra Vidali, 16. 1. 2020, Večer: https://www.vecer.com/razgledi-maribora-za-jubilej-10116342
STA: https://www.sta.si/2717096/v-galeriji-media-nox-studentski-razgledi-maribora
MKC: https://mkc.si/koledar/2020/1/15/razgledi-maribora
RADIO MARIBOR, 17. 1. 2020: https://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura-zdravi-umetnost-lajsa/174665384?fbclid=IwAR3e3OtjgW8YzThRowmj1dCLvMlzXgdsC364O8pFN2t8E4LMmItuhD66RsE
Vabljeni v galerijo Media Nox na ogled razstave od torka do petka med 11. in 15.uro!
Odpiralni čas v januarju 2020
Foto: Janez Klenovšek
Galerija Media Nox bo v januarju 2020 odprta med 11. in 15. uro.
Za skupinske oglede pa smo po dogovoru odprti kadarkoli, le pokličite nas na 02 300 2995 ali pišite na sonja.gregorn@mkc.si.
Do vključno četrtka, 9. 1., si še lahko ogledate razstavo del študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, vabljeni!
Projekt Mladi kustos v galeriji Media Nox
Oto Rimele
VABILO
Spoznajte nekonvencionalne podobe mesta priznanih umetnikov Bojana Golije, Janka Andreja Jelnikarja, Petra Lešnika, Dragiše Modrinjaka, Nataše Prosenc Stearns in Ota Rimeleta ter se nam pridružite na otvoritvi razstave
Razgledi Maribora. Odmik od ustaljene vedute.
Odprtje bo v sredo, 15. januarja 2020, ob 18. uri, v galeriji Media Nox na Židovskem trgu.
Z dogodkom bomo zaznamovali 10. obletnico ustanovitve Oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Slavnostna govorka bo izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, razstavo bo slovesno odprl dekan Filozofske fakultete, red. prof. dr. Darko Friš.
Read more