Aleksandra Saška Gruden v sodelovanju z galerijo DLUM in MKC Maribor med 25. avgustom in 9. septembrom vabi na ogled instalacije “Pridi k meni” na Židovskem trgu.
V delu, ki je sestavljeno iz dveh segmentov avtorica z zvočnim posnetkom reinterpretira stanja, ki jih sporočajo uporabniki spoznavnih portalov. Pri tem preizprašuje zaznavanje in dojemanje tega, kako se v strukturi vzpostavljajo subjekti in objekti. V drugem segmentu projekt zajema Židovski trg, kjer v spremljajočih zapiskih v obliki prostorske instalacije podaja konkretno/osebno razmišljanje o poteku izgradnje odnosa do sebe in do drugega.
(iz zapisa avtorice)
Zvočni del bo predvajan od torka do petka med 16.00 in 17.30 uro.
Družbo pojmujemo kot celoto medčloveških odnosov. Vsakdo se vključuje v različne odnose z drugimi ljudmi, ki so lahko intimni, družinski, superiorni, formalni, neformalni, sovražni, itd. Za vzpostavitev družbenega odnosa sta potrebna družbeni stik ali interakcija in sporazumevanje ali komunikacija.
Danes so družbeni odnosi razširjeni na družabna omrežja ali platforme, ki gradijo in odražajo skupne interese in/ali aktivnosti. Glavna značilnost spletnih družbenih omrežij je nudenje posamezniku možnost vzpostavljanja in ohranjanja stikov z ljudmi, ki jih morda sicer ne bi spoznal. S pomočjo spletnih družbenih omrežij gradimo novo, obsežnejšo mrežo poznanstev in pridobivamo prijatelje. Vsi ti spletno zgrajeni odnosi oz. omrežja zajemajo ogromno število uporabnikov, katerih članstvo ni stabilno, vsakdo lahko prosto vstopi ali izstopi. Na drugi strani pa so družbena omrežja, tako kot številne druge mreže, urejena s pridihom ne-naključnosti. To pa zato, ker si še tako naključne stike, s katerimi se povežemo v večjo mrežo, ne izberemo čisto naključno. Vsak posameznik ima zavestno ali nezavedno v mislih nekatera merila in pričakovanja, ki naj bi jim njegovi (novi) prijateljski stiki zadostili.
Takšna merila odražajo tudi omrežja namenjena navezovanju stikov med nasprotnima spoloma. Platforme kjer se lahko spoznavajo moški in ženske, tkejo prijateljstva ter morebitne tesnejše zveze. Danes so takšne spoznavne platforme razširjene, saj je zaradi hitrega in natrpanega načina življenja družabni del okrnjen ali vsaj porinjen na rob vsakdanjih obveznosti. Pri tem je pomembna pripravljenost za spoznavanje drugih, obenem pa spretnost pri izražanju ter način, ki lahko pritegne ali odbije morebitno simpatijo.
Projekt, ki nosi naslov Pridi k meni ...izhaja iz tovrstnih sporočil, ki jih pošiljajo uporabniki spoznavnih portalov izbrani simpatiji. Osredotoča se na pisana besedila, ki v kratkih stavkih, včasih več pomenskih besedilih, zgoščeno in obenem nazorno, prepričujejo, da so oni najboljši in da iščejo nekoga, ki je zanje popoln.
V delu, ki je sestavljeno iz dveh segmentov avtorica z zvočnim posnetkom reinterpretira stanja, ki jih sporočajo uporabniki spoznavnih portalov. Pri tem preizprašuje zaznavanje in dojemanje tega, kako se v strukturi vzpostavljajo subjekti in objekti. V drugem segmentu projekt zajema Židovski trg kjer v spremljajočih zapiskih v obliki prostorske instalacije podaja konkretno/osebno razmišljanje o poteku izgradnje odnosa do sebe in do drugega.
Projekt tako izhaja iz razmislekov kaj pravzaprav dela nek subjekt predmet želje (pogleda) drugega. Preko ponavljanja in re-prezentacije vzpostavlja začasne parametre smisla in pomena nekega dejanja, besede, umetniškega izraza. S konceptualno zasnovo, ki se razširja v polje literature obenem pa je vizualno sporočilen, preizprašuje relacije med uporabniki javnih spoznavnih platform ter nivoje komunikacije, ki ustvarjajo (naj bi ustvarjali) neke odnose. Kaj je danes sprejemljivo, kje so meje intime, kaj je osebni prostor in ali ta sploh obstaja!? Aleksandra Saška Gruden
