Anja Smaka in A. Steiner
Drugačne ptice
Skupinska razstava
Galerija Media Nox in zunanje razstavišče Mlade arkade
10. 6. – 2. 7. 2026
Kuratorka: Sara Nuša Golob Grabner
Odprtje: 10. 6. 2026 ob 19.00
Drugačne ptice
»In v tišini noči sem slišal,
kako nekdo v vrtu ubija moje ptice.«
-Dane Zajc, Vse ptice (Požgana trava, 1958)
Anja Smaka in A. Steiner ustvarjata v mediju digitalnega kolaža, ki se prek dialoga njunih likovnih jezikov spremeni v zemljevide krhkosti, minevanja in prisotnosti. V sopostavitvi umetnic prepoznamo medsebojno dopolnjevanje, ki zaobjema spekter med vitalnostjo in razpadom. Oboji kolaži so lahko brani kot vizualni dnevnik, kot avtonomno živeč ekosistem v digitalnem prostoru. Združene podobe so izseki iz vsakodnevnega okolja, ki osvobojeni svoje umestitve v fizičnem svetu scela prevzamejo status simbola oziroma označevalca. Kot čarovniški nabiralki-zbiralki, umetnici pred nas prinašata svoje kabinete čudes, ki markirajo prostore psihe reflektirane v otipljivem predmetu ali bitju. Drugačne ptice med deli obeh umetnic izriše pomembnost občutljivosti do drugačnosti, svoje in druge. Vztraja pri zavedanju, da je vse delikatno povezano in nezmožno celostnega obstoja ob prekinitvi stika s sobivajočim. Podobe živijo, umirajo in se prepletajo, zavračajo preproste umestitve in enoznačne razlage. Položaj osebe v svetu je prikazan kot prosta kategorija, ki omogoča prosto konstruiranje, pomen pa se širi glede na željo po ustvarjanju nove komunikacije s prej samoumevnim.
Anja Smaka v zadnjih treh letih ustvarja digitalne potpurije. Posušene botanične mešanice se v primeru Smake spremenijo v digitalno zbirateljstvo in služijo kot zapisi trenutka v času in nanj vezanega spomina. Umetnica poleg številnih rastlin v kolaž vključuje tudi školjke, okostja, manjše živali, sadje...in jih umešča na podlago, ki s pokrajino ali nebom nad njo definira atmosfero in časovni razpon najdenih objektov. Vsaka kompozicija deluje tako kot beleženje ekološkega opazovanja kot tudi sporočilo zavedanje o ranljivosti okolja in nestabilnosti sezonskih ciklov, na katere vse bolj vplivajo podnebne spremembe. Ciklični procesi rasti, propadanja in regeneracije reflektirajo človeško stanje, z izolacijo posameznih elementov, ki lebdijo v prostoru pa je izrazito poudarjena njihova krhkost, majhnost, a tudi odpornost, ko se premikajo skozi različne naravne življenjske faze. Okolje v kompozicijah izgubi samoumevnost občutka, da je le homogeno ozadje našega obstoja in se prikaže kot detajlna kombinacija avtonomnih živih oblik, ki so prek dela umetnice skrbno odkrite in povzdignjene. Dela razmišljajo o tem, kako se spomin, identiteta in emocionalne krajine skozi čas spreminjajo, nuden pa je tudi vpogled v avtobiografski arhiv natančne opazovalke, ki svoje premikanje v svetu definira prek stika z vsem kar jo obdaja.
A. Steiner ustvarja digitalne kolaže, ki docela inkorporirajo post-internetno estetiko poudarjanja digitalnega slojenja, prostega toka informacij, neizogibnih motenj, preskokov, mestoma pa namensko umetelne, nenaravne zglajenosti. Odpoved naravni estetiki odpira prostor za izraz in dovoljuje neobremenjenost s težo predpisane podobe bitja in njegovega okolja. Na ta način se estetika razširja v komentar moči preizpraševanja ustaljenih načinov dojemanja. Osrednji motivi komunicirajo o razkroju, dekonstrukciji in razpadu, razgradnja elementov in njihovo vnovično sestavljanje pa tematikam omogoča premik v razumevanju prej trivialnih, vsakodnevnih vizualnih izsekov in tudi težjih, pogosto izognjenih tem standardnih življenjskih procesov kot sta smrt in minevanje. Steiner smrti ne dojema kot odsotnosti, temveč kot prezenco in stabilnost. Njen pogled se reflektira predvsem v opazovanju spregledanih in vseprisotnih truplih ptičev, ki pozabljena obležijo v naši bližini. Prek umetničine intervencije fotografsko zabeležena, grafično ustvarjena ali kiparsko izoblikovana dela zavzamejo pozicijo spomenikov, ki opominjajo na pomembnost majhnega življenja in delujejo kot kontrapunkt pomena romantiziranega leitmotiva ptice kot simbola svobode in neskončnosti. V njenih delih se informacije množijo, prosto povezujejo in izkazujejo vseobsegajočo povezanost drobnih dogodkov, ki sestavljajo celostno podobo soodvisnega življenja. V zatonu se pomembnost ne konča, razpad ni končna faza, temveč oporna točka in iniciacija možnosti vztrajanja s sigurnostjo neobstojnosti.
Drugačne ptice med deli obeh umetnic izriše pomembnost občutljivosti do drugačnosti, svoje in druge. Vztraja pri zavedanju, da je vse delikatno povezano in nezmožno celostnega obstoja ob prekinitvi stika s sobivajočim. Podobe živijo, umirajo in se prepletajo, zavračajo preproste umestitve in enoznačne razlage. Položaj osebe v svetu je prikazan kot prosta kategorija, ki omogoča prosto konstruiranje, pomen pa se širi glede na željo po ustvarjanju nove komunikacije s prej samoumevnim. /Sara Nuša Golob Grabner
Anja Smaka (1993) je slovenska akademsko izobražena fotografinja in vizualna umetnica znana po svoji natančnosti in prepoznavnem likovnem jeziku, ki se odraža tudi pri fotografiranju izdelkov, portretov, arhitekture in dogodkov. Njeno delo je bilo objavljeno v publikacijah kot so i-D-revija, Mladina, Kaltblut Magazine, Elle Slovenia, Vogue Adria, Literatura, The Wire Magazine, ETC., Literatura. Je del kolektiva fotografskega Študio, ki svoje delo predstavlja tudi na skupinskih razstavah (Galerija Božena, Naslednja postaja, 2026) Smakino delo pogosto združuje analogne korenine z modernimi tehnikami, s čimer ustvarja edinstven vizualni jezik. Eden od izstopajočih projektov Anje Smaka je Nevihta (2021), pozornost strokovne javnosti pa je pritegnila tudi s ciklom digitalnih potpurijev (2023-). Sodeluje z različnimi strankami in projekti, s čimer prispeva k modni in vizualni umetnosti v Sloveniji ob tem pa razvija svoj avtorski umetniški jezik.
A. Steiner (1997), rojena v Sloveniji, trenutno živeča v Berlinu, je intermedijska umetnica, ki se ukvarja z literarno-performativno in vizualno umetnostjo, tako organizacijsko kot tudi vsebinsko. Že vrsto let je del plesno performativnega festivala Spider, kjer deluje kot vodja glasbenega programa in vodija digitalnega marketinga. Bila je del feminističnem kvir festivala, Rdeče Zore 2025 kot asistentka glasbenega programa. Aktivna je pri seriji kvir literarnih dogodkov, ki se odvijajo čez celo leto; Kviropisje, kjer deluje kot grafična umetnica. V letu 2025 je za lezbični festival, Lezbična četrt, ustvarjala celostno podobo, prav tako pa je bila to leto tudi del dokumentarnega performansa, Now suddenly, I was a creature of vice, izpod režije Lučke Neže Peterlin, ki je izšla pri zavodu Maska. V predstavi je poleg grafičnega oblikovanja, sodelovala tudi kot glasovna igralka. A. Steiner je bila v letu 2021 in 2022 tudi del festivala Ljubljana Street Art Festival kot vodja socialnih omrežji in PR-ja, v letu 2023 pa je za festival pripravljala glasbeno opremo. Kot razstavljavka oziroma performerka je svoj debut izvedla leta 2021 v raziskovalni platformi RADAR, ki izhaja na radiu Študent, skupaj z Ano Lorger in Lucijo Trobec je pripravila zvočni performans 21 molčanj za 21. stoletje. Od takrat je brala in nastopala na literarnih dogodkih kot so Ignor, Kviropisje, ter na perfromativnem dnevu AGRFT univerze. Letos 2025 je imela tudi svojo prvo razstavo v Berlinu v sklopu art wings, ki se je odvijala v galeriji Direktorenhaus.
Katalog
